Uporabnike obveščamo, da smo zaradi nenehnih tehničnih težav zamenjali ponudnika storitev posredovanja SMS sporočil. Po zamenjavi smo ponovno vključili dvojno avtentifikacijo. Navedeno pomeni, da sedaj uporabniki ponudnikov v sistem vstopajo z uporabniškim imenom in geslom ter SMS kodo.

Želimo vam veliko uspešnih ponudb!

Evropska komisija je sprejela Uredbo št. 1336/2013, s katero se spreminjajo mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

Mejne vrednosti so bile spremenjene:

• iz 130.000 na 134.000 EUR (blago in storitve po ZJN-2, ki jih naročajo državni organi),
• iz 200.000 EUR na 207.000 EUR (blago in storitve po ZJN-2, ki jih naročajo drugi naročniki),
• iz 400.000 EUR na 414.000 EUR (blago in storitve po ZJNVETPS in ZJNPOV),
• iz 5.000.000 EUR na 5.186.000 EUR (gradnje po ZJN-2, ZJNVETPS in ZJNPOV).

Nove mejne vrednosti morajo naročniki, ne glede na določbe ZJN-2, ZJNVETPS in ZJNPOV, uporabljati od 1. 1. 2014 dalje.

Dne 30. 11. 2012 je bil v Uradnem listu RS (št. 90/2012) objavljen Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV).

Dne 30. 11. 2012 sta bila v Uradnem listu RS (št. 90/2012) objavljena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-D).

Ustavno sodišče Republike Slovenije je dne 24. 05. 2012 objavilo odločbo, v kateri je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da se druga alineja četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11), in tretji odstavek 47. člena in četrti odstavek 48. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11), razveljavijo.

Evropska komisija je sprejela Uredbo št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil, na podlagi katere so bile spremenjene mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Mejne vrednosti so bile spremenjene kot sledi v nadaljevanju:
– iz 125.000 EUR na 130.000 EUR,
– iz 193.000 EUR na 200.000 EUR,
– iz 387.000 EUR na 400.000 EUR,
– iz 4.845.000 EUR na 5.000.000 EUR.

Nove mejne vrednosti morajo naročniki uporabljati od 1. 1. 2012 dalje.

Državna revizijska komisija je v primeru številka 018-357/2011 odločila, da je neupravičeno diskriminatorno, če naročnik testira vzorce artiklov ostalih ponudnikov, pri čemer pa ne testira vzorcev izbranega ponudnika, ker naj bi jih že poznal:

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker pri izbranem ponudniku ni testiral vzorcev v sklopu 1.
Iz predložene dokumentacije izhaja, da naročnik pri izbranem ponudniku vzorcev izdelkov iz 1. sklopa ni testiral, ker je izbrani ponudnik predložil vzorce enakih izdelkov, kot jih naročnik uporablja že sedaj. Naročnik je sicer v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da je vzorce izbranega ponudnika temeljito preveril, vendar je to storil šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, in ugotovil, da ustrezajo vsem naročnikovim zahtevam. Državna revizijska komisija teh ugotovitev ni upoštevala, saj naročnik zanje ni predložil nobenega dokaza, prav tako pa so bile izvedene prepozno. ZJN-2 namreč v 79. in 80. členu naročniku nalaga, da mora popolnost ponudb (torej tudi njihovo primernost) ugotoviti pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila in ne po njej.  
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko v sklopu 1 ni testiral vzorcev izbranega ponudnika, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. S tem, ko je z namenom ugotoviti primernost ponudb preveril vzorce vlagatelja in ostalih ponudnikov, ne pa tudi izbranega ponudnika, je s tem dejansko razlikoval te ponudnike od izbranega ponudnika.

Več v zadevi: 018-357/2011

Iz aktualne prakse DKOM: Državna revizijska komisija je v primeru številka 018-360/2011 odločila, da ponudnik, katerega ponudba je dokazano označena za nesprejemljivo, nima več aktivne legitimacije v postopku dokazovati nepopolnost izbrane ponudbe:

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje tudi določene kršitve naročnika, ki se nanašajo na ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vendar Državna revizijska komisija glede navedenih revizijskih očitkov vlagatelja opozarja na prvi odstavek 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena  ZPVPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila  ugotovljena kot nesprejemljiva in posledično kot nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri takšni odločitvi, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, t.j. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih dejstev ponudbe ni mogoče obravnavati kot sprejemljive oziroma popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nesprejemljivosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za meritorno presojo tistega dela zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Več v zadevi: 018-360/2011